Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. Vsako leto za njim zboli okrog 1,67 milijona žensk, preko 500.000 jih zaradi njega tudi umre. To pomeni, da na svetu vsakih 20 sekund ena ženska prejme diagnozo raka dojk, vsakih pet minut pa zaradi te bolezni umrejo tri. Za rakom dojk zboli tudi približno 1 % moških, v Sloveniji nekaj več kot 1.200 bolnikov letno.

V nasprotju s splošnim prepričanjem, rak dojk ni samo ena bolezen

Raka dojk delimo na več podtipov. Razlikujejo se po proteinih, ki jih najdemo na površini rakavih celic (imenujemo jih receptorji). Ti proteini imajo pomembno vlogo pri razvoju tumorja, saj celice spodbujajo k rasti in delitvi.

Na podlagi bolnikovega podtipa raka dojk lahko izberemo najučinkovitejši način zdravljenja in tudi napovemo verjeten potek bolezni. Podtip raka dojk določamo z izraženostjo treh receptorjev, ki jih najdemo na površini rakavih celic: estrogenski receptor (ER), progesteronski receptor (PR) in receptor za humani epidermalni rastni dejavnik 2 (HER 2). Na osnovi izražanja teh receptorjev ločimo hormonsko odvisen, HER 2 pozitiven in trojno negativen podtip raka dojk.

Hormonsko odvisen rak dojk

Hormonsko odvisen rak dojk je najpogostejša oblika te bolezni in zajema približno 80 % vseh primerov.

Rak dojk je hormonsko odvisen, kadar tumorske celice v veliki meri izražajo hormonske receptorje, estrogenske in/ali progesteronske. Preko hormonskih receptorjev celica prejema signale za svojo rast in delitev. Povečano število hormonskih receptorjev na površini tumorskih celic privede do nenadzorovane rasti in nastanka tumorja.

Hormonsko odvisenega raka dojk zdravijo z zdravili, ki zavirajo aktivnost hormonskih receptorjev ali znižujejo nivo hormonov v telesu.

HER 2 pozitiven rak dojk

Za HER 2 pozitivenega raka dojk je značilno, da imajo rakave celice na svoji površini prekomerno izražene receptorje HER 2. To so proteini, ki v notranjost celice prenašajo različne signale, pomembne za preživetje, rast in razmnoževanje HER 2 pozitivnih tumorskih celic. HER 2 pozitiveni rak dojk predstavlja približno 15 % primerov raka dojk in velja za agresivno obliko bolezni. Brez zdravljenja je HER 2 pozitiveni rak dojk povezan s hitrejšim napredovanjem bolezni in slabšim preživetjem v primerjavi s HER 2 negativno boleznijo (rakave celice izražajo normalne količine proteina HER 2).

Pri bolnikih z zgodnjim oziroma lokalno napredovalim rakom dojke je takojšnje zdravljenje ključnega pomena, saj zagotavlja najboljše možnosti za ozdravitev.

Preberi več

Trojno negativen rak dojk

Trojno negativen rak dojk je redka, vendar v primerjavi z drugimi podtipi raka dojke agresivnejša oblika bolezni s slabo prognozo. Delež trojno negativnega raka dojke med vsemi raki dojk je 10–17 %.

Pri tej obliki raka dojk tumorska celica ne izraža niti hormonskih niti HER 2 receptorjev. Mehanizmi, ki vplivajo na razvoj trojno negativnega raka dojk, so še večinoma neznani.

Preberi več

Poznavanje podtipa raka dojk je bistvenega pomena za uspešno zdravljenje. Določene vrste zdravljenja, npr. kirurško zdravljenje in obsevanje, so skupne mnogim oblikam bolezni; sistemsko zdravljenje, kamor spadajo kemoterapija, hormonsko zdravljenje in proti HER 2 usmerjeno tarčno zdravljenje, pa so za vsak podtip raka specifične.

Raka dojk uvrščamo in zdravimo glede na »tumorski stadij«

Ob diagnozi bolniku določimo tudi stadij rakave bolezni, ki nam pove, kako velik je tumor in ali se je razširil izven dojke. Stadij je bistvenega pomena za izbor načina zdravljenja posameznega bolnika. Splošno velja, da je težje zdraviti bolj napredovale stadije, ki imajo tudi slabšo prognozo.

Zgodnji (eBC) in napredovali rak dojk (aBC)

Zgodnji rak dojk (stadij I):

tumor je manjši od 2 cm, bolezen je omejena na dojko.

Lokalno napredovali rak dojk (stadij II, III):

velikost tumorja je več kot 2 cm in/ali bolezen se je razširila v podpazdušne bezgavke, kožo ali prsno steno.

Napredovali ali metastatski rak dojk (stadij IV):

bolezen je napredovala v oddaljene organe (npr. pljuča, jetra, kosti).

Večino bolnikov z rakom dojk odkrijemo v zgodnjem ali omejenem stadiju, preden se bolezen razširi izven dojke.

Bolnike z zgodnjim rakom dojk je mogoče pozdraviti, če je bolezen odkrita zgodaj ter je tako pravočasno kot ustrezno zdravljena.

Pristop k zdravljenju zgodnjega raka dojk je celovit in lahko vključuje predoperativno in pooperativno zdravljenje, ki odstranita morebitne preostale rakave celice in preprečita ponovitev raka dojk.

Preberi več

Žal pri nekaterih bolnikih raka dojk odkrijemo šele v napredovali fazi ali pa se bolezen kljub zdravljenju ponovi. Za bolnike, pri katerih se je rak razširil po telesu, npr. v jetra ali možgane, ozdravitev ni več mogoča. Cilj zdravljenja napredovalega raka dojk je podaljšanje preživetja in ohranjanje kvalitete življenja z lajšanjem simptomov bolezni in neželenih učinkov zdravljenja.

Preberi več

Simptomi raka dojk

Zatrdlina ali oteklina v dojki ali pazduhi

Sprememba v velikosti ali obliki dojke

Pojav vdolbinic na koži dojke (»pomarančna koža«)

Ugreznjena/uvlečena bradavica

Kožni izpuščaj na bradavici

Izcedek iz bradavice

Načini zdravljenja

Kirurško zdravljenje

Kirurško zdravljenje je v večini primerov prvi način zdravljenja raka dojk, če je bolezen omejena na dojko in pazdušne bezgavke. Poznamo dva načina operacije dojke, ohranitveno operacijo in operacijo z odstranitvijo cele dojke. Pri ohranitvenih operacijiah dojk odstranijo samo tumor s plaščem zdravega okolnega tkiva. Ta plašč imenujejo varnostni rob. Takšna operacija je možna, kadar je tumor tako majhen, da ga lahko odstranijo z dovolj velikim varnostnim robom in ob tem ohranijo kozmetični videz dojke.

Odstranitev celotne dojke (mastektomijo) bolnici predlagajo, kadar:

  • je dojka majhna ali tumor velik,
  • tumor vrašča v prsno bradavico,
  • je v dojki več tumorjev,
  • kadar je bila prizadeta dojka že obsevana oziroma
  • kadar je bolnica noseča in ne sme biti obsevana.

Operacije z odstranitvijo cele dojke so lahko različne po obsegu in načinu. Pri vseh operacijah odstranijo in pregledajo tudi varovalno bezgavko. Če v njej patolog najde zasevke (ali kadar so jih s preiskavami odkrili že pred operacijo), odstranijo tudi vse ostale pazdušne bezgavke.

Zdravljenje z obsevanjem

Obsevanje (radioterapija) je način zdravljenja z visokoenergijskimi žarki, ki jih tvorijo linearni pospeševalniki. Visokoenergijski žarki prihajajo iz naprave, ki je zunaj telesa in ki je podobna napravam za rentgensko slikanje. Deluje samo na področju, ki ga obsevajo. Po kirurški odstranitvi tumorja lahko v dojki ali prsni steni ostanejo rakave celice, iz katerih lahko ponovno zraste tumor. Namen obsevanja je uničenje teh celic. Kadar kirurška odstranitev tumorja ni mogoča, je namen obsevanja uničenje rakavih celic, ki sestavljajo tumor. Z obsevanjem lahko zmanjšajo simptome bolezni, npr. krvavitev ali bolečino. Ta način imenujemo paliativno obsevanje.

Kemoterapija

Kemoterapija so zdravila, ki delujejo na celični cikel, tako da preprečijo delitev celice. Učinkujejo podobno na aktivne rakave celice kot tudi na zdrave hitro deleče se celice (prizadete so lahko celice krvi, ustne sluznice, sluznice prebavnega trakta in lasni mešički).

Hormonsko zdravljenje

Hormonsko zdravljenje temelji na znižanju nivoja hormonov ali zasičenosti hormonskih receptorjev, na katere se vežejo spolni hormoni. Na ta način ustavimo rast in razvoj tumorja. S hormonskimi zdravili je mogoče zdraviti bolnike s prisotnimi hormonskimi receptorji na tumorskih celicah, na tumorje brez receptorjev pa ta vrsta zdravljenja nima učinka.

Tarčno zdravljenje

Tarčna zdravila vplivajo na določene tarče, ki jih najdemo večinoma le v rakavih celicah. Z vezavo na tarčo zdravilo rakavim celicam onemogoči delitev in rast, oziroma jih uniči. Večina standardnih kemoterapij učinkuje na vse hitro deleče se celice enako, tako zdrave kot rakave. Tarčno zdravljenje pa v telesu učinkuje le na rakave celice, saj večina zdravih tkiv ne izraža tarče in zato zdravilo nanje ne deluje oz. jim ne škodi. Tako zdravljenje prepozna posebne tarče oz. mutacije, značilne za raka, in zdravim celicam manj škoduje. To metodo zdravljenja uporabljajo bodisi samostojno ali pri kombiniranem zdravljenju raka. S tarčnimi zdravili ne moremo zdraviti vseh bolnikov, saj le nekatere podvrste raka dojk izražajo ustrezne tarče. Tako na primer proti HER 2 usmerjena zdravila uporabljajo samo pri bolnikih, ki na površini rakavih celic prekomerno izražajo beljakovino HER 2. Pri bolnikih, ki so primerni za zdravljenje s tarčnimi zdravili, so ta zdravila pogosto učinkovitejša, odzivi na zdravljenje boljši in zagotavljajo višjo kakovost življenja v primerjavi s tradicionalnimi kemoterapevtiki.

Viri in literatura:

Cancer Research UK. Triple Negative Breast Cancer. https://www.cancerresearchuk.org/about-cancer/breast-cancer/stages-types-grades/types/triple-negative-breast-cancer. Dostopano april 2019.

Cancer Research UK. Why is early diagnosis important? http://www.cdc.gov/cancer/breast/statistics. Dostopano: april 2019.

Global Cancer Observatory. http://globocan.iarc.fr. Dostopano: april 2019.

Howlader N, et al. SEER Cancer Statistics Review (CSR). https://seer.cancer.gov/csr/1975_2016/. Dostopano april 2019.

National Breast Cancer Foundation, Triple Negative Breast Cancer http://www.nationalbreastcancer.org/triple-negative-breast-cancer. Dostopano april 2019.

Uroš Ahčan, Matjaž Kaučič. Kirurško zdravljenje raka dojk in rekonstrukcija dojke: informativna knjižica za bolnice z rakom dojk. 1. izd. Ljubljana: Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, 2016.

WebMD, Types of Breast Cancer: ER-Positive, HER2-Positive, and Triple-Negative. http://www.webmd.com/breast-cancer/breast-cancer-types-er-positive-her2-positive. Dostopano: april 2019.

Wolff A.C., Hammond M.E.H., Allison K.H. et al., 2018. Human Epidermal Growth Factor Receptor 2 Testing in Breast Cancer: American Society of Clinical Oncology/College of American Pathologists Clinical Practice Guideline Focused Update. Journal of Clinical Oncology. 10:36(20): 2105-2122. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/29846122. Dostopano: april 2019.

Zadnik V., Primic Žakelj M. SLORA: Slovenija in rak. Epidemiologija in register raka. Onkološki inštitut Ljubljana. http://www.slora.si.

Sharma S, et al. 2009. Diagnosis and Treatment of Bladder Cancer. American Family Physician, Oct 1, 80 (7): 717-723. Dostopno na: https://www.aafp.org/afp/2009/1001/p717.html.

Pripravljeno: maj 2019
NM-0083-2019-OMN

Deli na:

0
2
2