Po podatkih Registra raka RS na leto za karcinomom sečnega mehurja v Sloveniji zboli približno 330 ljudi.

Karcinom sečnega mehurja je pogostejši pri moških, razmerje med spoloma je okrog 3:1.

Pogosteje zbolevajo starejši, približno 90 % bolnikov je starejših od 55 let, srednja starost ob diagnozi pa je 73 let.

Večina primerov je odkritih v zgodnjih stadijih bolezni, vendar je verjetnost ponovitve visoka.

Dejavniki tveganja

Kajenje je najpomembnejši okoljski dejavnik tveganja karcinoma sečnega mehurja in je prisoten pri približno polovici primerov bolezni.

Približno tretjina primerov karcinoma sečnega mehurja ni povezana s kajenjem. Med ostalimi dejavniki tveganja je še dolgoročno uživanje analgetičnih učinkovin, poklicna izpostavljenost v lesni in kemični industriji, moški spol in starost.

Glavni histološki tipi karcinoma sečnega mehurja

Karcinom sečnega mehurja srečamo v več oblikah. V 90 % gre za prehodnocelično obliko (urotelni karcinom), ki je najpogostejši histološki tip karcinoma sečnega mehurja. Poznamo pa tudi redkejša ploščatocelični karcinom ter adenokarcinom.

Znaki bolezni

Oglej si video

Najpogostejši simptom je neboleča krvavitev, ki se pojavi pri 85 % bolnikov.

Zaradi karcinoma so bolniki bolj dovzetni za infekcijske bolezni, imajo pogostejša vnetja mehurja. Ostali simptomi, ki jih navajajo bolniki, so bolečina v trebuhu in križu, draženje mehurja, zaradi česar je uriniranje pogostejše in pekoče, lahko pa občutijo tudi bolečino v mehurju.

Bolečine nastopijo navadno v napredovalem stadiju. Če so že prizadete trebušne bezgavke, se lahko pojavi oteklina nog in spolovila.

Anatomski stadiji in prognostične skupine

Karcinom sečnega mehurja delimo na mišično neinvazivni, mišično invazivni in razsejan.

Mišično neinvazivni (lokalno omejen)

Mišično invazivni (lokalno napredovali)

Razsejan (metastatski)

Načini zdravljenja

Kemoterapija:

Gre za zdravila, ki delujejo na celični cikel. Učinkujejo podobno na aktivne rakave celice kot tudi na zdrave hitro-deleče se celice (prizadete so lahko celice krvi, ustne sluznice, sluznice prebavnega trakta in lasni mešički).

Imunoterapija:

Je nov način zdravljenja raka, ki bolnikovemu imunskemu sistemu omogoči prepoznavo in uničenje rakavih celic. Imunski sistem zazna in uniči vse, česar v našem telesu ne bi smelo biti – vključno z zdravimi celicami, ki so postale rakave, tako da prepozna pogosto komaj opazne spremembe, zaradi katerih lahko zdrava celica postane »tuja«. Običajno se imunski sistem na takšne tuje ali nenormalne celice odzove z aktivacijo limfocitov T, ki poiščejo in uničijo morebitno grožnjo.

V nekaterih primerih se lahko te mutirane celice z izločanjem posebnih proteinov izmuznejo imunskemu odzivu in sistem zavedejo, da jih prepozna kot zdrave. Ta sposobnost jim omogoča razvoj v potencialno nevarne tumorje.

Cilj imunoterapevtskih zdravil je imunskemu sistemu pomagati prepoznati in napasti rakave celice, bodisi s spodbujanjem imunskega odziva ali zaviranjem mehanizmov, ki preprečujejo aktivacijo limfocitov T. Imunski sistem je tudi sposoben razviti tako imenovane »spominske« celice, ki naj bi zaznale in uničile rakave celice, če začne tumor ponovno rasti – in to še mnogo let po zaključku začetne terapije.

Viri in literatura:

American Cancer Society 2016: Bladder Cancer. Dostopno na: https://www.cancer.org/cancer/bladder-cancer.html (marec 2019).

Barocas DA, et al. 2012. Surveillance and Treatment of Non-Muscle-Invasive Bladder Cancer in the USA. Advances in Urology (spletni vir), dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3357503.

Burger M, et al. 2013. Photodynamic diagnosis of non-muscle-invasive bladder cancer with hexaminolevulinate cystoscopy: a meta-analysis of detection and recurrence based on raw data. European Association of Urology (spletni vir), dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23602406.

Howlader N, et al. 2018. SEER Cancer Statistics Review, 1975-2015. Dostopno na: https://seer.cancer.gov/csr/1975_2015.

Humphrey et al. 2016. The 2016 WHO Classification of Tumours of the Urinary System and Male Genital Organs-Part A: Renal, Penile, and Testicular Tumours. European Association of Urology, Jul;70(1): 93-105. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26935559.

Kaufman DS, et al. 2009. Bladder cancer. The Lancet, zvezek 37, št. 9685, 239-249. Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0140673609604918.

National Comprehensive Cancer Network Guidelines, 2019, Bladder cancer, dostopno na: https://www.nccn.org/professionals/physician_gls/default.aspx, (marec 2019).

Novaković, S. Et al. Onkologija: raziskovanje, diagnostika in zdravljenje raka. 2009.
Ljubljana: Mladinska knjiga.

Rak v Sloveniji 2014. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka, Register raka Republike Slovenije, 2017.

Sharma S, et al. 2009. Diagnosis and Treatment of Bladder Cancer. American Family Physician, Oct 1, 80 (7): 717-723. Dostopno na: https://www.aafp.org/afp/2009/1001/p717.html.

Pripravljeno: marec 2019
NM-0024-2019-TCN

Deli na:

0
2
2